Glasba je kot druge veje umetnosti, nenadomestljivo sredstvo estetske vzgoje, katere bistvo je, da v otrocih razvija občutek in smisel za lepo, da postavlja meje njihovega glasbenega okusa ter jih usposobi, da bodo v glasbi našli izvir estetskih doživetij in spodbude za razvoj ustvarjalnosti.
Znanosti našega časa so pokazale, da so meje vzgojnega delovanja glasbe veliko širše, kot so najprej menili, hkrati pa tudi, da glasba vpliva na celoten otrokov razvoj: telesni, umski in čustveni.
Tako pri pouku glasbene pripravnice stremimo k temu, da z raznolikimi glasbenimi dejavnostmi položimo temelje za razvijanje otrokovega zanimanja in ljubezni do glasbe ter v enostavnejši obliki razvijamo glasbene elemente, na katerih je zasnovan glasbeni razvoj, to pa so: glasbeni posluh, doživljanje in ustvarjanje glasbe, otrokov glas in občutek za ritem.
Pri pouku glasbene pripravnice se otroci navajajo k doživljajskemu in zbranemu poslušanju glasbe, spoznavajo raznoliko glasbeno literaturo ( otroške ljudske in umetne pesmi, skladbe za različne instrumente s poudarkom na uporabi orffovega instrumentarija, glasbene pravljice in drugo primerno glasbeno literaturo). Otroci spontano ustvarjajo pevske in instrumentalne izmišljarije. Ob petju in poslušanju se ustvarjalno izražajo z gibno-plesnim, likovnim in besednim sporočanjem. Z raznolikimi glasbeno-didaktičnimi igrami pa si pridobivajo glasbene pojme, razvijajo si elementarne glasbene sposobnosti. S pomočjo glasbenih pravljic, vsebino in glasbo podoživijo s skupinskim muziciranjem in prilagajanjem skupini, tako si razvijajo tudi socialni in estetski čut.