Saksofon je instrument, ki je nastal v obdobju visoke romantike (19. st.) in ni različek klarineta, kot nekateri zmotno mislijo. Adolf Sax, belgijski izdelovalec inštrumentov, ga je ustvaril kot povezavo med lesenimi pihali in kovinskimi trobili v pihalnem orkestru. V nasprotju s klarinetom, ki ima cilindrično cev, je njegova konusna, zato je tudi način ustvarjanja tona drugačen kot pri njem. Družino saksofonov sestavljajo: sopraninski (Es), sopranski (B), altovski (Es), tenorski (B), baritonski (Es) in basovski (B) saksofon. Po končani nižji stopnji šolanja so učenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe , tako po notnem zapisu, kot tudi na pamet. Pridobili so si osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko urejenost, tako da so sposobni igrati solistično in v manjših komornih zasedbah. Po končani višji stopnji šolanja so učenci usposobljeni samostojno pripravljati lastne programe in s spremljavo ali v komorni zasedbi izvajati zahtevnejšo literaturo. So ritmično urejeni in obvladujejo intonančno prilagajanje klavirju ali skupini. Obvladujejo vse dinamične in agogične kakor tudi artikulacijske zahteve v obsegu b-fis3. Lahko se že vključujejo v ljubiteljske komorne skupine ali pihalne in jazz orkestre.