Tattenbachova ulica 1a, Slovenske Konjice

Klarinet in saksofon

Klarinet in saksofon

Klarinet in saksofon

Klarinet ima svoj zgodovinski razvoj, ki pa ni povezan s pastirskim življenjem, lovom, vojno in plesom, kot je to značilno za flavto, oboo, trobento in tolkala. Med orkestrskimi inštrumenti je najmlajši in ima najbolj izvirno zgradbo.

Klarinet (it. clarinetto) je pihalo z enojnim jezičkom in cilindrično cevjo. Izumil ga je leta 1700 Ch. Denner iz Nürnberga, tako da je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za nižje tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuščeno vlogo visoke trobente (clarino), je od tod prevzel ime. Leta 1884 je klarinet prevzel Böhmov sistem zaklopk. V orkester sta ga uvedla J. Ph. Rameau v Franciji in J. Stamitz v Nemčiji.

Družino klarinetov sestavljajo: sopranino As, sopranino Es, klarinet B, klarinet A, basetni rog F, altklarinet Es, basklarinet B, kontrabasovski klarinet B in oktakontrabasovski klarinet B.

Po končani nižji stopnji šolanja je učenec sposoben samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe, tako po notnem zapisu, kot tudi na pamet. Pridobil si je osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko

urejenost, tako da je sposoben igrati solistično in v manjših komornih zasedbah ter šolskem orkestru.

Po končani višji stopnji šolanja lahko učenci nadaljujejo šolanje na konzervatoriju in kasneje na akademiji za glasbo.

Saksofon je instrument, ki je nastal v obdobju visoke romantike (19. st.) in ni različek klarineta, kot nekateri zmotno mislijo. Adolf Sax, belgijski izdelovalec inštrumentov, ga je ustvaril kot povezavo med lesenimi pihali in kovinskimi trobili v pihalnem orkestru.

V nasprotju s klarinetom, ki ima cilindrično cev, je njegova konusna, zato je tudi način ustvarjanja tona drugačen kot pri njem.

Družino saksofonov sestavljajo: sopraninski (Es), sopranski (B), altovski (Es), tenorski (B), baritonski (Es) in basovski (B) saksofon.

Po končani nižji stopnji šolanja so učenci sposobni samostojno nastopati in ob spremljavi izvajati skladbe , tako po notnem zapisu, kot tudi na pamet. Pridobili so si osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko

urejenost, tako da so sposobni igrati solistično in v manjših komornih zasedbah.

Po končani višji stopnji šolanja so učenci usposobljeni samostojno pripravljati lastne programe in s spremljavo ali v komorni zasedbi izvajati zahtevnejšo literaturo. So ritmično urejeni in obvladujejo intonančno prilagajanje klavirju ali skupini. Obvladujejo vse dinamične in agogične kakor tudi artikulacijske zahteve v obsegu b-fis3. Lahko se že vključujejo v ljubiteljske komorne skupine ali pihalne in jazz orkestre.

zapisal: JANEZ ZAVEC, prof.


 2069,    26  Nov   2015 ,   Oddelki

Zadnje objave

Koledar dogodkov

Oktober 2017
P T S Č P S N
1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31

Osnovni podatki

Glasbena šola Slovenske Konjice,
Tattenbachova ulica 1a,
3210 Slovenske Konjice
Telefon: 03 759 39 03, Fax: 03 759 39 04
gs.slovenske-konjice@guest.arnes.si 
Davčna št.: 70401268, IBAN: SI56 013146030713123, Matična št.: 5087767
Šifra proračunskega uporabnika: 71315,
Šifra dejavnosti: 85.520